[DOPOLNITE: Ime in priimek delavca]
[DOPOLNITE: Naslov delavca]
[DOPOLNITE: Naziv delodajalca]
[DOPOLNITE: Sedež delodajalca]
Kraj: [DOPOLNITE: kraj], datum: [DOPOLNITE: datum]
Zadeva: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Spoštovani,
podpisani [DOPOLNITE: ime in priimek], rojen [DOPOLNITE: datum rojstva], zaposlen na delovnem mestu [DOPOLNITE: delovno mesto], na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene dne [DOPOLNITE: datum sklenitve pogodbe], podajam redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Delovno razmerje želim prekiniti ob izteku zakonsko oziroma pogodbeno določenega odpovednega roka. Glede na trajanje moje zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok znaša [DOPOLNITE: 15 oziroma 30] dni in začne teči naslednji dan po vročitvi te odpovedi; moj zadnji delovni dan je tako [DOPOLNITE: datum zadnjega delovnega dne].
Razloga za odpoved mi ni treba navajati, saj gre za redno odpoved s strani delavca.
Prosim za pisno potrditev prejema te odpovedi, za obračun in izplačilo vseh neizplačanih prejemkov ter za izdajo potrdila o zaposlitvi. Morebitni neizrabljeni letni dopust želim izrabiti v času odpovednega roka oziroma se o tem dogovoriti z vami.
S spoštovanjem,
[DOPOLNITE: lastnoročni podpis delavca]
[DOPOLNITE: ime in priimek]
Ta članek ne nadomešča pravnega nasveta.
Veljavnost odpovedi: Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je enostransko pravno dejanje, ki mora biti po slovenski zakonodaji pisno, podpisano in dokazljivo vročeno delodajalcu. Vzorec je usklajen z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) za leto 2026 – izpolni polja in v nekaj minutah prenesi gotovo odpoved.
Vsebino smo pregledali in dopolnili – posodobljeno 16. september 2026 – s podatkom o povprečni slovenski plači za junij 2026 (SURS).
Kako vzorec uporabiš
Vzorec izpolniš s svojimi podatki, ga preneseš v Wordu ali natisneš, lastnoročno podpišeš in delodajalcu dokazljivo vročiš – osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico (88. člen ZDR-1). Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi.
Izberi ustrezno vrsto: redno odpoved, izredno odpoved ali sporazumno razveljavitev, in izpolni polja.
Prenesi dokument v Wordu, ga kopiraj ali natisni.
Listino lastnoročno podpiši (87. člen ZDR-1); notarska overitev ni potrebna, zadošča tvoj podpis.
Delodajalcu jo vroči dokazljivo – osebno ali s priporočeno pošiljko s povratnico (88. člen ZDR-1).
Pri redni odpovedi ti razloga ni treba navesti; dovolj je jasna izjava, da odpoveduješ pogodbo o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi pa moraš razlog navesti, delodajalca pred tem pisno pozvati k odpravi kršitve in o kršitvi obvestiti Inšpektorat RS za delo (109. in 111. člen ZDR-1).
Katerih 8 razlogov ti omogoča izredno odpoved zaradi delodajalca
111. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) taksativno navaja osem razlogov na strani delodajalca, zaradi katerih lahko delavec v letu 2026 poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in pri tem obdrži pravico do odpravnine ter nadomestila za brezposelnost.
Do izredne odpovedi si upravičen, če velja vsaj eden od naslednjih razlogov:
delodajalec ti več kot dva meseca ni zagotavljal dela in ti ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače;
delo ni bilo mogoče, ker je pristojna inšpekcija za več kot 30 dni prepovedala opravljanje dejavnosti, ti pa nisi prejel nadomestila plače;
delodajalec ti vsaj dva meseca ni izplačal plače ali ti jo je izplačal bistveno zmanjšano;
delodajalec ti je plačo izplačal z zamudo dvakrat zaporedoma ali večkrat v obdobju šestih mesecev;
delodajalec vsaj tri zaporedne mesece ali v obdobju šestih mesecev ni plačeval prispevkov za socialno varnost;
delodajalec kljub tvoji predhodni pisni zahtevi ni zagotovil varnosti in zdravja pri delu;
delodajalec ti ni zagotavljal enake obravnave, kot jo zahteva 6. člen ZDR-1;
delodajalec te ni zaščitil pred spolnim ali drugim nadlegovanjem oziroma trpinčenjem na delovnem mestu po 47. členu ZDR-1.
Dovolj je že eden od teh razlogov, a ga moraš v izredni odpovedi konkretno navesti in po potrebi dokazati – nejasna ali pavšalna navedba je pogost razlog, da delodajalec veljavnost odpovedi izpodbija. Vir: Podjetniški portal (ZDR-1, 111. člen).
Kaj mora dokument vsebovati
Veljavna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti pisna, vsebovati mora identifikacijo strank, jasno izjavo o odpovedi, navedbo pogodbe, kraj in datum ter lastnoročni podpis delavca; pravno učinkovati začne z dokazljivo vročitvijo delodajalcu (87. in 88. člen ZDR-1).
Pri redni odpovedi s strani delavca je ključen odpovedni rok. Najkrajši je 15 dni, najdaljši zakonsko dogovorjeni pa 60 dni – razlika tako znaša poldrugi mesec. Pri povprečni slovenski plači, ki je po podatkih SURS junija 2026 znašala 2.751,37 EUR bruto (1.723,31 EUR neto, objavljeno 21. 8. 2026), to pomeni približno 4.127 evrov bruto razlike v zadnjem delovnem obdobju. Spodnja tabela povzema roke po 94. členu ZDR-1.
Trajanje zaposlitve pri delodajalcu
Odpovedni rok
Opomba
do 1 leta
15 dni
začne teči naslednji dan po vročitvi
od 1 leta
30 dni
začne teči naslednji dan po vročitvi
po dogovoru (pogodba ali kolektivna pogodba)
največ 60 dni
ne sme biti daljši od 60 dni
Vir: ZDR-1, 94. člen (Uradni list RS, konsolidirano besedilo).
Pogosta vprašanja
Ali mora delavec pri odpovedi navesti razlog?
Ne. Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca razloga ni treba navajati; navedeš ga lahko le, če želiš. Razlog je obvezen le pri izredni odpovedi, ki temelji na kršitvi delodajalca (111. člen ZDR-1).
Koliko traja odpovedni rok pri odpovedi s strani delavca?
Odpovedni rok znaša 15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta naprej. S pogodbo ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši rok, vendar največ 60 dni (94. člen ZDR-1). Rok začne teči naslednji dan po vročitvi.
Kako mora biti odpoved vročena, da je veljavna?
Odpoved se vroča osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico (88. člen ZDR-1). Šele z dokazljivo vročitvijo začne odpoved pravno učinkovati in steče odpovedni rok, zato hrani dokazilo o vročitvi.
Kaj se zgodi z nadomestilom za brezposelnost pri sporazumni razveljavitvi?
Pri sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi delavec praviloma izgubi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost pri Zavodu RS za zaposlovanje. Delodajalec te mora na to posledico pisno opozoriti (81. člen ZDR-1).
Kakšna je razlika med redno, izredno in sporazumno odpovedjo?
Pri redni odpovedi delaš brez razloga, a odslužiš odpovedni rok. Izredna odpoved je takojšnja, a zahteva utemeljen razlog in postopek; delavcu ohrani pravice in nadomestilo. Sporazumna razveljavitev je dvostranski dogovor, pri katerem nadomestilo za brezposelnost praviloma izgubiš.
Ali lahko odpoved pošljem po e-pošti?
Zakon zahteva pisno obliko z lastnoročnim podpisom, zato se praksa nagiba k podpisani listini, vročeni osebno ali s priporočeno pošto. Odpoved zgolj po e-pošti je tvegana, saj lahko nastane spor o veljavnosti in dokazljivi vročitvi (87. in 88. člen ZDR-1).
Preverjeno v skladu z veljavno slovensko zakonodajo · dejstva preverjena 16. 9. 2026 · TrendBite SL Legal-QC
Kaj se je spremenilo
– Posodobljena povprečna plača (SURS, junij 2026).
– Posodobljeni pravni viri (novi zunanji viri namesto konkurenčnega portala) in dodani konkretni razlogi za izredno odpoved po 111. členu ZDR-1 ter aktualni podatek SURS o povprečni plači.