Kalkulator odpravnine 2026 – izračun ob upokojitvi, odpovedi

Rezultat je bruto znesek. Odpravnina iz poslovnega razloga je do zakonske meje oproščena dohodnine in socialnih prispevkov, zato je za večino delavcev neto izplačilo enako bruto znesku. Izračun ne upošteva morebitne ugodnejše odpravnine, ki bi jo lahko določala kolektivna pogodba dejavnosti.

Enako, a po drugačni meji, velja za odpravnino ob upokojitvi po 132. členu ZDR-1: od 24. februarja 2026 je neobdavčena do 7.608,09 € – 3-kratnika zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v RS, ki v letu 2026 znaša 2.536,03 € (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, 44. člen ZDoh-2). Kalkulator zgoraj privzeto izračuna 2-kratnik povprečne plače kot običajno odpravnino ob upokojitvi, davčno neobdavčeni prag pa je 3-kratnik – zato je v veliki večini primerov celoten izračunani znesek neobdavčen, bruto je enak neto. Obdavči se le, če je bralčeva lastna povprečna plača v zadnjih treh mesecih nadpovprečno visoka in izračunana odpravnina preseže 7.608,09 € (vir: Inštitut za računovodstvo).

Kaj se je spremenilo za leto 2026

Formula za izračun odpravnine se za leto 2026 ni spremenila: stopnje 1/5, 1/4 in 1/3 osnove na leto dela ter zgornja meja 10-kratnika osnove ostajajo enake kot leta 2025. Zvišal se je le neobdavčeni davčni prag, vezan na 10-kratnik zadnje objavljene povprečne mesečne plače v RS, ki se periodično usklajuje in v letu 2026 znaša približno 26.000 €.

Bistvo izračuna torej ostaja nespremenjeno – odpravnina se še naprej računa od bruto plače in se veže na delovno dobo. Premaknila se je le meja, do katere je odpravnina iz poslovnega razloga oproščena davka. Ta je vezana na 10-kratnik povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji in po 44. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se periodično usklajuje z objavami povprečne plače – v letu 2026 znaša približno 26.000 € (vir: Finančna uprava RS). Presežek nad to mejo se všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Z istim datumom, 24. februarjem 2026, se je zvišal tudi neobdavčeni prag za odpravnino ob upokojitvi po 132. členu ZDR-1 – ta zdaj znaša 7.608,09 € (3-kratnik povprečne bruto plače 2.536,03 €), kar v praksi pomeni, da ostane neobdavčena velika večina odpravnin ob upokojitvi (vir: Inštitut za računovodstvo).

Stopnje in višina odpravnine po ZDR-1

Odpravnina iz poslovnega razloga znaša 1/5 (0,2) osnove na leto dela za zaposlitev nad enim letom do deset let, 1/4 (0,25) za nad deset do dvajset let in 1/3 (0,3333) za več kot dvajset let. Osnova je povprečna mesečna bruto plača zadnjih treh mesecev, skupna odpravnina pa ne sme presegati 10-kratnika te osnove.

Spodnja tabela povzema stopnje, ki jih uporablja kalkulator, s primeri pri povprečni bruto plači 2.536,03 €. Stopnja se določi po dolžini zaposlitve pri istem delodajalcu, pri tem pa se štejejo le dopolnjena leta zaposlitve; upošteva se tudi delovna doba od vročitve odpovedi do vključno dneva prenehanja delovnega razmerja (vir: Uradni list RS). Meseci nad polnimi leti ne prinesejo sorazmernega dela odpravnine, saj 108. člen ZDR-1 odpravnino priznava „za vsako leto dela pri delodajalcu“ in sorazmernega dela za nepopolno leto ne določa.

Pri pogodbi za določen čas (79. člen ZDR-1) je odpravnina nižja – 1/5 osnove za pogodbo do enega leta, nad letom pa sorazmerno višja, davčno neobdavčena do 3-kratnika povprečne plače v RS. Ob upokojitvi (132. člen ZDR-1) delavcu z vsaj petimi leti dobe pripada 2-kratnik povprečne mesečne plače v RS za pretekle tri mesece ali 2-kratnik njegove povprečne plače zadnjih treh mesecev – kar je zanj ugodneje (vir: ZDR-1, PISRS). Povprečna mesečna bruto plača v RS je po podatkih Statističnega urada RS za maj 2026 znašala 2.682,36 €, za junij 2026 2.751,37 € in za julij 2026 2.708,63 €, povprečje teh treh mesecev je torej 2.714,12 € (vir: SURS). Če so pretekli trije meseci pred upokojitvijo maj, junij in julij 2026, delavcu s povprečno plačo 2.000 € pripada 2 × 2.714,12 € = 5.428,24 € bruto. To pravilo velja za zasebni oziroma splošni sektor; za javne uslužbence velja posebna izjema, opisana spodaj.

Odpravnina ob upokojitvi 2026 v javnem sektorju

Javni uslužbenec, za katerega velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), je ob upokojitvi upravičen do odpravnine v višini 3-kratnika povprečne mesečne plače v RS za pretekle tri mesece (pri povprečju za maj–julij 2026 je to 8.142,36 €) ali 3-kratnika svoje zadnje mesečne bruto plače za polni mesec dela (tako „zadnjo plačo“ razlaga Ministrstvo za javno upravo v stališču z dne 29. 1. 2026) – kar je zanj ugodneje, in sicer ne glede na čas upokojitve po izpolnitvi pokojninskih pogojev (4. člen Aneksa h KPND, Uradni list RS, št. 80/18, ki je konec leta 2018 poenotil pravilo iz 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti).

Dvomesečni rok, ki je nekoč določal, ali javnemu uslužbencu pripada 2-kratnik ali 3-kratnik osnove, je odpadel z Aneksom h KPND konec leta 2018 – takratni mehanizem po 179. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je dokončno prenehal veljati 30. novembra 2022 (11. člen ZSPJS-AA). Odtlej 3-kratnik pripada vsem javnim uslužbencem, zajetim s KPND, ne glede na to, kdaj po izpolnitvi pogojev se dejansko upokojijo. Besedilo 40. člena KPND izrecno ne omenja pogoja minimalne delovne dobe; po starejšem stališču Ministrstva za notranje zadeve se v tem delu smiselno uporablja splošni pogoj najmanj petih let zaposlitve iz 132. člena ZDR-1, ker ga kolektivna pogodba ne ureja drugače. Razlika med sektorjema torej ni v času upokojitve, temveč v samem faktorju: zasebni oziroma splošni sektor pozna 2-kratnik po ZDR-1, javni sektor po KPND pa 3-kratnik (vir: 40. člen KPND, uveljavljen z Aneksom h KPND, Uradni list RS, št. 80/18). Aneks h KPND v 4. členu (1) odpravnino določa kot tri povprečne mesečne plače zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oziroma „tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca“, če je to zanj ugodneje. Kaj pri odpravnini ob upokojitvi šteje kot „zadnja plača“, je Ministrstvo za javno upravo razložilo v dopisu z dne 29. 1. 2026: organom predlaga, da vzamejo zadnjo mesečno plačo javnega uslužbenca za polni mesec dela, ne pa plače, ki bi jo prejel, če bi zadnji, nepopolni mesec delal v celoti. V to plačo štejejo vsi dodatki, ki so mu pripadali za ta mesec (plačo po 7. členu (1) Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, Uradni list RS, št. 95/24, sestavljajo osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki in drugo plačilo), poračuni za prejšnje mesece in zaostanki izplačil pa ne. Dopis opiše tudi primer iz prakse: pri upokojitvi 5. 4. 2024 je občina za osnovo vzela trikratnik preračunane plače za april 2024, Računsko sodišče pa je ugotovilo, da bi morala biti to plača za marec 2024, torej zadnji polni mesec dela (vir: stališče Ministrstva za javno upravo z dne 29. 1. 2026). Pravilo velja za javne uslužbence, zajete s splošno KPND; nekatere veje javnega sektorja (npr. zdravstvo) imajo lastno kolektivno pogodbo, ki je ta kalkulator ne pokriva. Kalkulator zgoraj v načinu „Ob upokojitvi“ zdaj vključuje potrditveno polje za javni sektor – ob vklopu samodejno izračuna 3-kratnik namesto splošnega 2-kratnika osnove. Za online izračun odpravnine javnega uslužbenca v polje za bruto plačo vpiši svojo zadnjo mesečno bruto plačo za polni mesec dela; kalkulator jo primerja s povprečjem v RS za pretekle tri mesece in vzame višji znesek.

Kako izračunamo odpravnino

Bruto odpravnino iz poslovnega razloga izračunamo po formuli: stopnja × povprečna bruto plača zadnjih treh mesecev × leta delovne dobe. Za zaposlitev nad enim letom do deset let je stopnja 1/5, rezultat pa je omejen na 10-kratnik osnove.

Vzemimo konkreten primer. Delavec z osmimi leti delovne dobe in povprečno bruto plačo 2.536,03 € spada v razred do desetih let, zato velja stopnja 1/5 (0,2). Izračun je torej 0,2 × 2.536,03 € × 8 = 4.057,65 € bruto. Enako logiko uporablja zgornji kalkulator, le da samodejno izbere pravilno stopnjo glede na vnesena dopolnjena leta delovne dobe; dodatne mesece upošteva le v načinu „Pogodba za določen čas“ (79. člen ZDR-1). Pogosta napaka v javnih virih je uporaba previsoke stopnje (1/4 namesto 1/5) za dobo pod desetimi leti, kar znesek preceni za četrtino.