Kalkulator letnega dopusta 2026 – koliko dni ti pripada

Rezultat kalkulatorja je zakonski minimum po ZDR-1: osnovni dopust glede na število delovnih dni v tednu, povečan za zakonske dodatke in po potrebi preračunan na dopolnjene mesece zaposlitve. Kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi lahko določa več dni, na primer dodatne dneve za delovno dobo, nikoli pa manj od tega minimuma. Kalkulator ne zajema izredne plačane odsotnosti za poroko, selitev ali smrt v družini, ki jih kolektivne pogodbe urejajo posebej, niti dodatnih dni za delovno dobo, ki jih razložimo v nadaljevanju (posodobljeno 5. septembra 2026).

Koliko dni dopusta ti pripada v letu 2026

Zakonski minimum letnega dopusta za leto 2026 ostaja štiri tedne, tako kot vsa leta od uveljavitve ZDR-1 leta 2013 (vir: MDDSZ). Pri petdnevnem delovnem tednu to pomeni 20 delovnih dni, pri šestdnevnem 24 dni in pri štiridnevnem 16 dni.

Osnova je vezana na število delovnih dni v tednu, ne na obseg delovnega časa. Delavec s krajšim delovnim časom ima zato pravico do polnega, ne le sorazmernega letnega dopusta (159. člen, 2. odstavek ZDR-1); sorazmerno delovnemu času se odmeri le regres za letni dopust (131. člen ZDR-1). Pogosta napaka: delodajalec odmeri zgolj osnovnih 20 dni in pozabi prišteti zakonske dodatne dni za otroke do 15 let, starost nad 55 let ali invalidnost, do katerih je delavec upravičen že po 159. členu ZDR-1. Če odmera prezre te dneve, je nižja od zakonskega minimuma.

Parametri za izračun po ZDR-1

Kalkulator uporablja parametre iz 159., 161., 194. in 197. člena ZDR-1 (vir: MDDSZ). Osnova znaša 20 dni pri petdnevnem tednu, dodatki pa so en dan na otroka do 15 let, tri dni za starejše, invalide in osebe z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter sedem dni za mladoletne delavce.

Najpomembnejša postavka je osnova: pri petdnevnem delovnem tednu znaša 20 delovnih dni (159. člen, 2. odstavek ZDR-1). Spodnja tabela povzema vse parametre, ki jih kalkulator sešteje v končni rezultat.

Kako izračunamo letni dopust

Letni dopust izračunamo tako, da osnovi glede na delovne dni prištejemo zakonske dodatke, ob zaposlitvi med letom pa rezultat pomnožimo z dopolnjenimi meseci in delimo z dvanajst (161. člen ZDR-1). Pri zaokroževanju se najmanj polovica dneva zaokroži navzgor na cel dan.

1. Določi osnovo glede na delovne dni na teden: 20 dni (petdnevni), 24 dni (šestdnevni) ali 16 dni (štiridnevni).
2. Prištej zakonske dodatke: +1 dan na otroka do 15 let, +3 dni za starost nad 55 let ali invalidnost, +7 dni za delavca do 18 let.
3. Če nisi zaposlen celo leto, pomnoži seštevek z dopolnjenimi meseci in deli z 12.
4. Rezultat zaokroži: najmanj pol dneva navzgor na cel dan.

Trije primeri pokažejo metodo. Primer 1: delavec s petdnevnim tednom in enim otrokom do 15 let, zaposlen celo leto, dobi 20 + 1 = 21 dni. Primer 2: pri osnovi 20 dni in šestih dopolnjenih mesecih zaposlitve je sorazmerni del 20 × 6/12 = 10 dni. Primer 3: pri osnovi 20 dni in sedmih mesecih je 20 × 7/12 = 11,67, kar se zaokroži navzgor na 12 dni.

Dodatni dnevi dopusta za delovno dobo: zasebni in javni sektor

Koliko dopusta ti pripada na delovno dobo, ZDR-1 ne določa: 159. člen dodatne dni veže le na otroke, starost, invalidnost in mladoletnost. Dodatne dni za delovno dobo v praksi določajo kolektivne pogodbe. V zasebnem sektorju gre za 1 do 5 dodatnih dni, v javnem sektorju pa za ločeno lestvico od 19 do 25 dni, plus dodatek za zahtevnost delovnega mesta.

To ni naključje. 159. člen ZDR-1 taksativno določa le tri zakonske dodatke k osnovnemu dopustu: za otroke do 15 let, za starost nad 55 let, invalidnost ali najmanj 60-odstotno telesno okvaro, ter za mladoletne delavce. Delovna doba med njimi ni omenjena. Dodatni dnevi zanjo ti pripadajo samo, če jih določa kolektivna pogodba, ki zavezuje tvojega delodajalca, ali interni akt oziroma pogodba o zaposlitvi. Če noben od teh dokumentov delovne dobe ne omenja, ti po zakonu dodatni dnevi zanjo ne pripadajo.

Kako to izgleda v praksi, pokaže Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (26. člen), ena od številnih panožnih pogodb, ne univerzalno pravilo za ves zasebni sektor.

Če tvoj delodajalec spada v drugo panogo, velja lestvica iz njegove kolektivne pogodbe. Številke se lahko razlikujejo, princip pa je enak: dlje kot delaš, več dodatnih dni ti kolektivna pogodba prizna.

Javni sektor ima svoj, popolnoma ločen sistem, ki ne temelji na ZDR-1 niti na kolektivnih pogodbah zasebnega sektorja, temveč na lastnih kolektivnih pogodbah javnega sektorja. Po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja (47. člen) se dopust glede na delovno dobo giblje od 19 dni (do 3 leta delovne dobe) do 25 dni (nad 25 let delovne dobe), dodatno pa se glede na zahtevnost delovnega mesta (tarifni razred) prišteje od 2 do 6 dni. To je primer za vzgojo in izobraževanje. Druge panoge javnega sektorja imajo svoje anekse, ki lahko določajo drugačne številke, zato izračun letnega dopusta glede na delovno dobo v javnem sektorju vedno preveri v kolektivni pogodbi svoje panoge.

Starostni dodatek v javnem sektorju: ko javni uslužbenec dopolni določeno starost, se mu letni dopust poveča za 5 dni. Dokončna starostna meja je 55 let, do nje pa v obdobju 2025–2030 velja prehodna ureditev (Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS, 5. in 8. člen). Meja se postopno dviguje: v letih 2025 in 2026 zadostuje starost 51 let, v letih 2027 in 2028 52 let, v letu 2029 53 let, v letu 2030 54 let, od leta 2031 dalje pa velja dokončna meja 55 let. Če si torej javni uslužbenec in v letu 2026 dopolniš 51 let, ti dodatnih 5 dni dopusta že pripada, ne šele pri 55 letih.

Preden računaš na dodatne dni za delovno dobo, preveri svojo kolektivno pogodbo, interni akt podjetja ali letno odločbo oziroma obvestilo o letnem dopustu, ki ti ga vsako leto izda delodajalec. Tam so navedeni točni dnevi, ki ti pripadajo poleg zakonskega minimuma, ki ga izračuna zgornji kalkulator.