Kako uveljaviš reklamacijo: Po ZVPot-1 moraš prodajalca o napaki obvestiti v dveh mesecih od odkritja (84. člen), prodajalec pa odgovarja za neskladnost, ki obstaja ob dobavi in se pokaže v dveh letih od dobave – pri rabljenem blagu se lahko dogovorita za krajši rok, a ne krajši od enega leta (78. člen). Reklamacijo vložiš pri prodajalcu, ne pri proizvajalcu. Praviloma najprej zahtevaš brezplačno popravilo ali zamenjavo v največ 30 dneh (izjemoma 45). Znižanje kupnine ali odstop od pogodbe sledita, če to ne uspe, takoj pa, če je napaka tako resna, da to upravičuje, ali če prodajalec skladnosti očitno ne bo vzpostavil. Če se napaka pokaže v manj kot 30 dneh od dobave, lahko od pogodbe odstopiš takoj (83. člen).
- Rok za obvestilo prodajalcu
- 2 meseca od odkritja napake (ZVPot-1, 84. člen; stanje oktobra 2026)
- Odgovornost prodajalca za neskladnost
- 2 leti od dobave blaga; pri rabljenem blagu je mogoč dogovor o krajšem roku, vendar ne krajšem od 1 leta (ZVPot-1, 78. člen; stanje oktobra 2026)
- Domneva neskladnosti (dokazno breme na prodajalcu)
- 1 leto od dobave; pri blagu z digitalnimi elementi, pri katerem pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali storitve, prodajalec za to vsebino ali storitev nosi dokazno breme 2 leti od dobave ali daljše pogodbeno obdobje dobave (ZVPot-1, 80. člen; stanje oktobra 2026)
- Popravilo ali zamenjava
- največ 30 dni, ob pravočasnem pisnem obvestilu prodajalca podaljšanje za največ 15 dni (ZVPot-1, 82. člen; stanje oktobra 2026)
- Vračilo kupnine ob odstopu od pogodbe
- nemudoma, najpozneje v 8 dneh po prejemu blaga ali dokazila, da si ga poslal nazaj (ZVPot-1, 86. člen; stanje oktobra 2026)
Kupljeni sušilnik za lase se po treh tednih pokvari. Prva misel marsikoga: „Nesem ga nazaj v trgovino in dobim denar.“ In prav tu se začnejo najbolj drage zmote. Reklamacija izdelka v Sloveniji ni stvar dobre volje trgovca, ampak tvoja zakonska pravica po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) – a le, če jo uveljavljaš pravilno, v pravem roku in po pravem vrstnem redu.
Ključno je zakonsko jamstvo za skladnost blaga (to je pojem, ki je z ZVPot-1 nadomestil prejšnjo „stvarno napako“). Prodajalec odgovarja za vsako napako, ki obstaja ob dobavi in se pokaže v dveh letih; pri rabljenem blagu se lahko s prodajalcem dogovorita za krajši rok, ki pa ne sme biti krajši od enega leta. O napaki ga moraš obvestiti v dveh mesecih od odkritja. Spodaj je celoten postopek po korakih, posodobljeno 31. oktobra 2026 s ponovno preverjenimi členi ZVPot-1 in stanjem predloga novele ZVPot-1A – od prijave napake do odstopa od pogodbe in prijave inšpektoratu, če prodajalec ne sodeluje.
Neskladnost ali garancija? Ne zamenjuj ju
Neskladnost blaga je zakonska pravica pri prodajalcu za vsak izdelek, praviloma dve leti od dobave (pri rabljenem blagu po dogovoru lahko manj, a najmanj eno leto). Garancija je ločena, prostovoljna ali za nekatero tehnično blago obvezna obljuba proizvajalca ali uvoznika. Neskladnost lahko uveljavljaš vedno, tudi če garancije ni ali je potekla.
To je razlika, na kateri pade največ reklamacij. Neskladnost blaga (71.–73. člen ZVPot-1) pomeni, da izdelek nima lastnosti za normalno rabo ali ne ustreza pogodbi. Uveljavljaš jo izključno pri prodajalcu – pri tistem, ki ti je izdelek prodal, ne pri proizvajalcu. Prodajalec te ne sme napotiti na proizvajalca ali na pooblaščeni servis, čeprav to pogosto počne.
Garancija za brezhibno delovanje je nekaj drugega. Za tehnično blago s posebnega seznama (Pravilnik, Uradni list RS, št. 142/22) je obvezna in traja najmanj eno leto, uveljavljaš pa jo pri garantu – praviloma proizvajalcu, uvozniku ali distributerju (89.–95. člen ZVPot-1). Na seznamu iz 2. člena Pravilnika o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje so med drugim električni aparati za pranje, čiščenje in vzdrževanje ter za pomivanje, cestna motorna vozila in motorna kolesa, kolesa, radijska in telekomunikacijska terminalska oprema, osebni računalniki ter radijski in televizijski sprejemniki. Garancijski rok začne teči z dnem, ko ti je blago izročeno (3. člen Pravilnika), za rabljeno blago pa Pravilnik ne velja (1. člen). Bistvo: če ti garant zavrne popravilo, imaš še vedno pravico iz neskladnosti pri prodajalcu. Gre za dve vzporedni poti, ne za eno.
Poleg neskladnosti in garancije obstaja še tretji pojem, ki ga kupci najpogosteje zamenjajo z garancijo: jamstvo, natančneje dodatno ali podaljšano jamstvo. To je prostovoljna, plačljiva storitev, ki jo trgovec ob nakupu ponudi proti doplačilu – najpogosteje pri belih tehničnih aparatih, elektroniki in rabljenih vozilih. Njegove pogoje v celoti določi ponudnik sam, ZVPot pa jamstva ne ureja. Skratka: neskladnost in garancija sta zakonski pravici, jamstvo pa je pogodbeni dodatek, ki ga plačaš posebej – preden zanj doplačaš, natančno preberi, kaj sploh krije.
Reklamacija izdelka po korakih
Napako natančno opiši in pripravi dokazilo o nakupu, nato v dveh mesecih od odkritja pri prodajalcu vloži jamčevalni zahtevek (reklamacijo). Praviloma najprej zahtevaj brezplačno popravilo ali zamenjavo; znižanje kupnine ali odstop od pogodbe sledita, če to ne uspe – ali takoj, če je napaka tako resna, da to upravičuje.
Postopek ni zapleten, a vrstni red korakov je pomemben. Prodajalec mora ob osebno vloženi reklamaciji izdati potrdilo o sprejemu, pregled reklamiranega izdelka pa je za potrošnika brezplačen – nikoli ne pristani na plačilo „neupravičene reklamacije“.
- Napako opiši in pripravi dokazilo o nakupu.
- V 2 mesecih od odkritja vloži reklamacijo pri prodajalcu.
- Zahtevaj potrdilo o sprejeti reklamaciji.
- Zahtevaj brezplačno popravilo ali zamenjavo (rok do 30, izjemoma 45 dni).
- Ob spornem zahtevku pričakuj pisni odgovor v 8 dneh.
- Če to ne uspe, prodajalec zahtevek zavrne ali je napaka resna, zahtevaj znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe (odstop ni mogoč pri neznatni napaki).
- Če prodajalec ne sodeluje, prijavi kršitev Tržnemu inšpektoratu (TIRS).
V reklamaciji (jamčevalnem zahtevku) mora biti napaka natančno opisana, prodajalcu pa moraš omogočiti, da izdelek pregleda (84. člen ZVPot-1). Račun po zakonu ni obvezen pogoj, moraš pa dokazati, kje in kdaj si izdelek kupil – zato shrani vsako potrdilo o nakupu.
Kateri roki veljajo pri reklamaciji
Napako prijaviš v dveh mesecih od odkritja, pravice pa uveljavljaš dve leti od dobave (pri rabljenem blagu po dogovoru lahko krajše, a najmanj eno leto). Prvo leto dokazno breme nosi prodajalec. Za popravilo ali zamenjavo ima največ 30 dni (izjemoma 45), na sporen zahtevek mora pisno odgovoriti v osmih dneh, kupnino ob odstopu vrniti najpozneje v osmih dneh.
Roki so tisti del, ki potrošnike najbolj zmede. Pomembna sta dva različna: subjektivni rok dveh mesecev za obvestilo o napaki (84. člen) in objektivni rok dveh let odgovornosti prodajalca od dobave (78. člen), ki ga lahko pri rabljenem blagu pogodba skrajša na najmanj eno leto. Dvomesečni rok z ZVPot-1 ni bil odpravljen, čeprav več spletnih virov napačno trdi nasprotno.
Posebej v tvojo korist deluje domneva iz 80. člena: če se napaka pokaže v enem letu od dobave, se domneva, da je obstajala že ob dobavi – dokazovati mora prodajalec, ne ti, razen če domneva ni združljiva z naravo blaga ali naravo napake. Enoletna domneva velja za blago na splošno, tudi za večino blaga z digitalnimi elementi. Daljše dokazno breme ima prodajalec le pri blagu z digitalnimi elementi, pri katerem prodajna pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve: če se neskladnost te vsebine ali storitve pokaže v obdobju odgovornosti – dve leti od dobave ali daljše obdobje dobave, ki ga določa pogodba – mora prodajalec dokazati, da je bila skladna (80. člen, 2. odstavek, v zvezi s 3. in 4. odstavkom 78. člena). Po izteku domneve se breme obrne in napako, ki je obstajala ob dobavi, dokazuješ ti.
- V 2 mesecih od odkritja – obvestilo prodajalcu (84. člen).
- V 8 dneh – pisni odgovor prodajalca ob spornem zahtevku (85. člen).
- V 30 (+15) dneh – popravilo ali zamenjava (82. člen).
- V 8 dneh po odstopu – vračilo kupnine (86. člen).
Spodnja preglednica zbere vse roke in pravice na enem mestu. Najkrajši rok je osemdnevni odgovor prodajalca ob spornem zahtevku, najdaljši pa dveletna odgovornost za neskladnost – med njima je razpon, ki odloča, ali reklamacijo dobiš pravočasno ali ne.
Roki in pravice pri neskladnosti blaga po ZVPot-1
Zakon določa jasne roke: dva meseca za prijavo napake, dve leti odgovornosti prodajalca (pri rabljenem blagu po dogovoru najmanj eno leto), eno leto domneve neskladnosti, do 30 (+15) dni za popravilo ali zamenjavo in osem dni za pisni odgovor oziroma vračilo kupnine. Vsi izhajajo neposredno iz ZVPot-1.
| Pravica / postopek | Rok | Pravna podlaga (ZVPot-1) |
|---|---|---|
| Obvestilo prodajalcu o neskladnosti | 2 meseca od odkritja napake | 84. člen |
| Odgovornost prodajalca za neskladnost | 2 leti od dobave blaga; pri rabljenem blagu dogovorjeno lahko krajše, a najmanj 1 leto | 78. člen (1. in 5. odstavek) |
| Domneva neskladnosti ob dobavi (dokazno breme na prodajalcu) | 1 leto od dobave; pri blagu z digitalnimi elementi z nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali storitve za to vsebino 2 leti od dobave ali daljše pogodbeno obdobje dobave | 80. člen (1. in 2. odstavek), 78. člen (3. in 4. odstavek) |
| Prednostni zahtevek: popravilo ali zamenjava | razumen rok, največ 30 dni (+15 dni podaljšanje) | 82. člen |
| Znižanje kupnine ali odstop od pogodbe | če popravilo ali zamenjava ne uspe ali je prodajalec zavrne; takoj, če je napaka tako resna, da to upravičuje, ali če prodajalec skladnosti ne bo vzpostavil v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti | 83. člen, 1. odstavek |
| Omejitev odstopa od pogodbe | odstop ni mogoč, če je neskladnost neznatna; dokazno breme nosi prodajalec | 83. člen, 7. odstavek |
| Pravica do zavrnitve (takojšen odstop) | če se napaka pokaže v manj kot 30 dneh od dobave | 83. člen, 2. odstavek |
| Pisni odgovor prodajalca ob spornem zahtevku | 8 dni od prejema zahtevka | 85. člen |
| Vračilo kupnine ob odstopu | nemudoma, najpozneje 8 dni po prejemu blaga ali dokazila o vračilu | 86. člen |
| Prenehanje (zastaranje) pravic | 2 leti od dneva obvestila prodajalcu | 87. člen |
| Minimalna obvezna garancija za brezhibno delovanje | najmanj 1 leto od izročitve blaga (ne velja za rabljeno blago) | 94. člen + Pravilnik UL RS 142/22 |
Katere pravice imaš in po kakšnem vrstnem redu
Osnovni vrstni red je z ZVPot-1 zavezujoč. Najprej praviloma zahtevaš brezplačno popravilo ali zamenjavo (izbira je praviloma tvoja). Sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od pogodbe z vračilom denarja sledita, ko prodajalec tega ne izpolni v roku – zakon pa pozna tudi primere, ko ta korak narediš takoj.
Pred ZVPot-1 si lahko prosto izbiral med vsemi štirimi zahtevki. Zdaj ne več – pravni komentatorji (npr. Pirc Musar & partnerji, PwC Slovenija) opozarjajo, da moraš pravice uveljavljati po zakonsko določenem zaporedju (81., 82. in 83. člen ZVPot-1). Najprej popravilo ali zamenjava, brezplačno in v razumnem roku, ki ni daljši od 30 dni; rok se lahko podaljša za največ 15 dni, če te prodajalec pred iztekom pisno obvesti o razlogih.
Prva pomembna izjema v tvojo korist je pravica do zavrnitve. Če se napaka pokaže v manj kot 30 dneh od dobave, lahko takoj odstopiš od pogodbe in zahtevaš vračilo kupnine, ne da bi prej zahteval popravilo ali zamenjavo (83. člen, 2. odstavek). Ob odstopu ti mora prodajalec denar vrniti nemudoma, najpozneje v osmih dneh po prejemu blaga ali dokazila, da si ga poslal nazaj (86. člen).
Pravica do zavrnitve pa ni edina pot mimo popravila. Po 1. odstavku 83. člena ZVPot-1 lahko sorazmerno znižanje kupnine zahtevaš ali od pogodbe odstopiš v katerem koli od teh primerov:
- prodajalec blaga ni popravil ali zamenjal oziroma je tvoj zahtevek za vzpostavitev skladnosti zavrnil po 6. odstavku 82. člena;
- neskladnost še vedno obstaja, čeprav je prodajalec poskušal vzpostaviti skladnost;
- narava neskladnosti je tako resna, da upravičuje takojšnje znižanje kupnine ali odstop od pogodbe;
- prodajalec je izjavil ali je iz okoliščin očitno, da skladnosti ne bo vzpostavil v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti zate.
Pri resni napaki ali očitni nepripravljenosti prodajalca torej ni treba tednov čakati na popravilo, ki ga ne bo. Velja pa omejitev: od pogodbe ne moreš odstopiti, če je neskladnost zgolj neznatna – na znižanje kupnine ta omejitev ne vpliva. Pomembno je, kdo mora kaj dokazati: da je neskladnost neznatna, mora dokazati prodajalec, ne ti (83. člen, 7. odstavek).
Ta vrstni red pravic pa ni nujno dokončen. Ministrstvo za gospodarstvo je 30. junija 2026 v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele ZVPot-1, ki bi okrepil prav pravico do popravila – brezplačno ali po razumni ceni – in določil, da bi rok jamstva po popravilu ali zamenjavi začel teči znova; predlog naj bi olajšal tudi odstop od pogodb, sklenjenih na spletu. Vlada RS je 1. oktobra 2026 sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A), ki med drugim ureja pravico do popravila in gumb za odstop od spletnih pogodb. Novela 31. oktobra 2026 še ne velja: register predpisov PISRS jo vodi med predpisi, ki ne veljajo, pri ZVPot-1 pa navaja le Uradni list RS, št. 130/22. Do uveljavitve novele zato zgoraj opisani vrstni red in roki še naprej v celoti veljajo.
Ali lahko brezhiben izdelek iz trgovine vrneš v 14 dneh?
14-dnevni rok za vračilo brez razloga velja samo za nakupe na daljavo – splet, telefon, prodaja zunaj poslovnih prostorov. Za nakup v fizični trgovini ne velja: vračilo brezhibnega izdelka, ker si si premislil, ni zakonska pravica, ampak zgolj dobra volja trgovca po njegovih pogojih.
To je najbolj razširjena potrošniška zmota v Sloveniji. Da si nekje slišal za „14 dni“, še ne pomeni, da lahko brezhibno srajco iz trgovine v centru mesta vrneš, ker ti barva ni všeč. Zakon o odstopu v 14 dneh varuje kupca, ki izdelka ni mogel videti v živo – torej kupca na daljavo.
„Vračilo izdelka v roku 14 dni pa je eden izmed najbolj znanih institutov s področja prava varstva potrošnikov, ki velja zgolj za pogodbe, sklenjene na daljavo.“
–Odvetniška pisarna Consilium
Pri okvarjenem izdelku to razlikovanje pravzaprav ni ključno: neskladnost blaga uveljavljaš enako, ne glede na to, ali si kupil v trgovini ali na spletu. Za okvaro ne potrebuješ 14-dnevnega roka – imaš dve leti, pri rabljenem blagu pa vsaj eno leto, če ste se dogovorili za krajši rok.
Kaj narediš, če prodajalec zavrne reklamacijo
Če prodajalec ne odgovori ali krši reklamacijske roke, kršitev prijaviš Tržnemu inšpektoratu RS (TIRS), ki lahko izreče globo. Za samo razrešitev spora uporabiš izvensodno reševanje potrošniških sporov (IRPS) ali – pri čezmejnih nakupih v EU – brezplačno pomoč Evropskega potrošniškega centra.
Del trgovcev reklamacije neupravičeno zavrača, kupce napačno napotuje na proizvajalca ali celo zaračunava „neupravičeno reklamacijo“. Prijava Tržnemu inšpektoratu ima pomembno omejitev: TIRS nadzoruje spoštovanje zakona in lahko podjetju izreče globo, ne rešuje pa tvojega individualnega spora – prijavitelj v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke in ne more zahtevati vračila denarja. Merilo obsega: Tržni inšpektorat RS je v letu 2023 opravil 13.324 inšpekcijskih pregledov in izrekel 6.587 ukrepov.
Za dejansko razrešitev spora s prodajalcem obstaja izvensodno reševanje potrošniških sporov (IRPS). Pri čezmejnih nakupih znotraj EU ti brezplačno pomaga Evropski potrošniški center Slovenija (EPC); zahvaljujoč mreži ECC-Net je bilo potrošnikom v EU v letu 2024 povrnjenih več kot 9 milijonov evrov. Nasvet in vzorce dopisov za reklamacijo ponuja tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) – članom svetuje po telefonu 01 432 00 89 (pon.–pet. 13.00–15.00).
Da postavimo številke v kontekst: Evropski potrošniški center Slovenija (EPC) je v letu 2025 prejel 1.753 potrošniških zahtevkov, v letu 2024 pa 1.437 – neskladnost blaga in odstop od pogodbe ostajata glavna izziva slovenskih potrošnikov tudi v letu 2025. Leta 2024 se je okoli 80 % pritožb nanašalo na spletno nakupovanje. Prav pri spletnih nakupih se najpogosteje prepletata neskladnost in 14-dnevni odstop – zato je vredno vedeti, katera pravica velja v tvojem primeru.
Praktični nasveti za uspešno reklamacijo
Pri vsakem okvarjenem izdelku imaš praviloma dve leti zakonskega jamstva pri prodajalcu; pri rabljenem blagu se s prodajalcem lahko dogovorita za krajši rok, ki pa ne sme biti krajši od enega leta. Napako prijavi v dveh mesecih, praviloma najprej zahtevaj popravilo ali zamenjavo in vztrajaj pri pisnem odgovoru. Ne pristani na napotitev k proizvajalcu in ne zamenjuj neskladnosti s 14-dnevnim vračilom.
Praktično: shrani vsak račun ali kartično potrdilo, reklamacijo vloži pisno in zahtevaj potrdilo o sprejemu. Pri nakupu rabljenega blaga preveri, ali je v pogodbi ali na računu zapisan krajši rok odgovornosti, in si ga zabeleži. Če je napaka resna ali ti prodajalec da vedeti, da je ne bo odpravil, v reklamaciji takoj zahtevaj znižanje kupnine ali odstop in se skliči na 1. odstavek 83. člena. Če prodajalec molči, imaš jasno zaporedje ukrepov – od pisnega opomina do prijave inšpektoratu in izvensodnega reševanja spora. Poznavanje rokov iz zgornje preglednice ti da pogajalsko moč, ki je večina kupcev nima.
Za zapleten ali visok spor se obrni na Zvezo potrošnikov Slovenije ali odvetnika.
Pogosta vprašanja
V kakšnem roku moram prodajalca obvestiti o napaki na izdelku?
V dveh mesecih od dneva, ko si napako odkril (84. člen ZVPot-1). Ta subjektivni dvomesečni rok z novim zakonom ni bil odpravljen, čeprav to napačno navaja več spletnih virov. Odgovornost prodajalca za neskladnost pa traja dve leti od dobave blaga (78. člen); pri rabljenem blagu se lahko dogovorita za krajši rok, vendar ne krajši od enega leta.
Kako dolgo lahko uveljavljam pravice iz neskladnosti?
Prodajalec odgovarja za napake, ki se pokažejo v dveh letih od dobave (78. člen ZVPot-1), pri rabljenem blagu pa v dogovorjenem krajšem roku, ki ne sme biti krajši od enega leta. Ko napako pravočasno prijaviš, pravice iz naslova neskladnosti prenehajo v dveh letih od dneva, ko si prodajalca obvestil (87. člen). V prvem letu od dobave dokazno breme, da napake ob dobavi ni bilo, nosi prodajalec (80. člen).
Ali lahko vrnem brezhiben izdelek, kupljen v trgovini, v 14 dneh?
Ne. 14-dnevni rok za vračilo brez razloga velja samo za nakupe na daljavo (splet, telefon, prodaja zunaj poslovnih prostorov). Pri nakupu v fizični trgovini je vračilo brezhibnega izdelka, ker si si premislil, odvisno zgolj od dobre volje trgovca in njegovih pogojev, ne pa od zakona.
Kaj mora vsebovati reklamacija oziroma jamčevalni zahtevek?
Napako moraš natančno opisati in prodajalcu omogočiti, da izdelek pregleda (84. člen ZVPot-1). Račun po zakonu ni obvezen pogoj, moraš pa dokazati, kje in kdaj si kupil – dokazilo je lahko račun, kartično potrdilo ali bančni izpisek. Ob osebno vloženi reklamaciji ti mora prodajalec izdati potrdilo o sprejemu.
Kaj naredim, če prodajalec zavrne ali ignorira reklamacijo?
Kršitev prijaviš Tržnemu inšpektoratu RS, ki lahko izreče globo, ne reši pa tvojega individualnega spora. Za razrešitev spora uporabiš izvensodno reševanje potrošniških sporov (IRPS), pri čezmejnih nakupih v EU pa ti brezplačno pomaga Evropski potrošniški center Slovenija. Vzorce dopisov ponuja Zveza potrošnikov Slovenije.
Kakšna je razlika med neskladnostjo in garancijo?
Neskladnost blaga je zakonska pravica, ki jo uveljavljaš pri prodajalcu dve leti od dobave (78. člen ZVPot-1), pri rabljenem blagu po dogovoru lahko krajše, a najmanj eno leto. Garancija za brezhibno delovanje je ločena obljuba garanta (proizvajalca, uvoznika ali distributerja), za nekatero tehnično blago obvezna najmanj eno leto od izročitve (94. člen), za rabljeno blago pa obvezna garancija ne velja. Neskladnost lahko uveljavljaš vedno, tudi če garancije ni ali je potekla. Poleg tega obstaja še jamstvo (dodatno oz. podaljšano jamstvo) – to je ločena, prostovoljna in plačljiva storitev trgovca, ki je ZVPot ne ureja in katere pogoje v celoti določi ponudnik sam.
Ali moram pred znižanjem kupnine ali odstopom vedno počakati na popravilo ali zamenjavo?
Ne vedno. Praviloma najprej zahtevaš popravilo ali zamenjavo, znižanje kupnine ali odstop pa lahko zahtevaš takoj, če se napaka pokaže v manj kot 30 dneh od dobave (83. člen, 2. odstavek), če je napaka tako resna, da to upravičuje, ali če je prodajalec izjavil ali je očitno, da skladnosti ne bo vzpostavil v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti zate (83. člen, 1. odstavek). Enako velja, če napaka ostane kljub poskusu popravila ali če prodajalec zahtevek zavrne. Odstop ni mogoč, če je napaka zgolj neznatna – to mora dokazati prodajalec (83. člen, 7. odstavek).
