Kurjenje odpadkov na prostem: pravila, globe in izjeme

Ali smem kuriti veje, travo in listje na svojem vrtu?

Ne. Veje, trava in listje se štejejo za odpadek, zato je njihovo sežiganje na prostem po 10. členu Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22) prepovedano brez kakršne koli časovne izjeme. Kršitev pomeni globo od 500 do 4.500 EUR za posameznika (vir: Uradni list RS).

Marsikdo je prepričan, da sme suhe vrtne odpadke v manjših količinah kuriti podnevi „do 18. ure“, razen ob nedeljah in praznikih. To pravilo kroži po številnih slovenskih spletnih in lokalnih objavah, a v veljavni Uredbi o odpadkih ga preprosto ni. Četrti odstavek 10. člena določa absolutno prepoved kurjenja odpadkov na prostem, brez ure, brez sezone in brez količinske meje. Kdor se zanese na namišljeno uro „18.00“, tvega enako globo kot vsak drug kršitelj.

Razlog za prepoved ni birokratska muha. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja: „Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega lesa, smeti, tekstila, plastike je silno škodljivo. S tem povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik,“ ki jih ljudje neposredno vdihavamo. Tudi navidez nedolžen kup vlažnega listja tli pri nizki temperaturi in spušča gost, dražeč dim, ki se zadržuje nad soseskami.

Kaj se šteje za odpadek in kaj za kmetijski ostanek?

Material je odpadek, če ga imetnik zavrže ali ga namerava zavreči. Slama in veje iz obrezovanja sadovnjaka niso odpadek le, če jih kmet dejansko ponovno uporabi – na primer pepel kot gnojilo ali biomaso za energijo (2. člen, drugi odstavek, 6. točka Uredbe o odpadkih; pojasnilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

Prav tu poteka meja med dovoljenim in kaznivim. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarja preprost test: „Najprej je treba ugotoviti, ali material ... sploh spada med odpadke.“ Če je edini namen kurjenja to, da se človek biomase znebi, gre za odpadek in je kurjenje prepovedano. Če pa kmet veje po obrezovanju vinograda dejansko predela v pepel za gnojenje, po zakonu sploh ne govorimo o odpadku.

Najprej je treba ugotoviti, ali material ... sploh spada med odpadke.

– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pristojno ministrstvo

Kolikšne so globe za kurjenje odpadkov na prostem?

Globa za posameznika, ki kuri odpadke na prostem, znaša od 500 do 4.500 EUR (61. člen Uredbe o odpadkih, Uradni list RS 77/22). Za pravno osebo se povzpne do 30.000 EUR, za samostojnega podjetnika do 20.000 EUR. Za kršitev varnostnih pravil pri sicer dovoljenem kurjenju velja nižji razpon, od 200 do 600 EUR.

Zakonodajalec loči dva prekrška z dvema uredbama in dvema razponoma glob. Kurjenje odpadkov je težji prekršek imetnika odpadkov po Uredbi o odpadkih; kršitev pravil za dovoljeno kurjenje v naravi pa se kaznuje po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Spodnja preglednica zajema oba primera in vse skupine kršiteljev.

Da razponi niso zgolj na papirju, kaže vsakdanja praksa. Policijska uprava Novo mesto je v enem samem večeru obravnavala dva primera kurjenja odpadkov na prostem in ju predala pristojnemu organu za izrek globe.

Kurjenje odpadkov na prostem je prepovedano, globa za posameznika, ki kuri odpadke na prostem, pa je od 500 do 4.500 evrov.

– Policijska uprava Novo mesto, n1info.si

Kam z zelenim vrtnim odpadom namesto sežiganja?

Za zeleni vrtni odpad veljata po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10) le dva zakonita načina: domače kompostiranje ali oddaja izvajalcu javne službe – v rjavi zabojnik za biološke odpadke ali v zbirni center. Gospodinjstvom, ki kompostirajo doma, te storitve ni dovoljeno zaračunati.

Kompostiranje je za vejevje in listje najbolj smiseln izhod: iz istega materiala, ki bi ob kurjenju onesnažil zrak in prinesel globo, dobite gnojilo za svoj vrt. Debelejše veje lahko oddate v zbirni center, kjer jih zmeljejo v sekance. Če komposta ne želite, večina občin postavi rjav zabojnik za zeleni odrez ali organizira sezonske akcije zbiranja – konkretne možnosti preverite pri svojem izvajalcu javne službe za ravnanje z odpadki.

Katera varnostna pravila veljajo, kadar je kurjenje dovoljeno?

Kadar kurjenje ni prepovedano (torej pri kmetijskih ostankih v ponovni uporabi in pri kresu), mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom, okolica vsaj 1 meter naokoli očiščena gorljivih snovi, ogenj pa ves čas nadzoruje polnoletna oseba, ki ga po koncu popolnoma pogasi (3. člen Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, UL RS 20/14).

Poseben poudarek je na vetru. Uredba določa jasno mejo, pri kateri je treba ogenj takoj opustiti.

Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.

– Vlada Republike Slovenije, Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, 3. člen

Zakaj takšna natančnost? V letu 2021 je bilo v Sloveniji zabeleženih 1.434 požarov v naravnem okolju na približno 863 hektarih zoglenele površine, leto prej pa še več (podatki Agencije Republike Slovenije za okolje, ARSO, Kazalci okolja). Precejšen del teh požarov izvira iz nenadzorovanih odprtih kurišč, ki jih razpiha veter. Najbolj ogrožen je zahodni, submediteranski del države – Kras in Primorska – kjer suh veter iz nedolžnega kupa vej hitro naredi gozdni požar.

Kaj velja med požarno ogroženostjo in ali moram kurjenje prijaviti?

Med razglašeno veliko ali zelo veliko požarno ogroženostjo je vsakršno kurjenje, vključno s kresovi, prepovedano (9. člen Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju). Splošne obvezne prijave rednega, dovoljenega kurjenja na 112 uredba ne predpisuje. Dovoljenje je potrebno le izjemoma – med veliko (ne pa zelo veliko) ogroženostjo.

Veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja razglasi Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) ali lokalna skupnost za svoje območje (8. člen). V takem obdobju velja splošna prepoved. Med veliko ogroženostjo lahko za izjemo zaprosite pri pristojni izpostavi URSZR, vendar le s priloženim pozitivnim mnenjem gasilske enote, ki bo zagotovila požarno stražo, in podatki o njeni organizaciji (10. člen). Med zelo veliko ogroženostjo ni mogoč niti ta izjemni postopek.

Nadzor si delijo tri službe: kurjenje in odprti ogenj v naravnem okolju nadzirajo inšpektorji Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kurjenje odpadkov pa okoljska inšpekcija Inšpektorata RS za okolje in energijo; med razglašeno ogroženostjo nadzira tudi policija. Če prijavite domnevno kršitev soseda, velja to za pobudo za ukrepanje, ne za zahtevo za uvedbo postopka – uvedbe inšpekcijskega postopka ne morete zahtevati, imate pa pravico biti obveščeni o ukrepih, če to v prijavi izrecno navedete.

Ali smem prižgati prvomajski ali velikonočni kres?

Da, zunaj obdobja razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti je kresovanje zakonito. Kres namreč ni odpadek, temveč odprt ogenj po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju, zato zanj veljajo enaka varnostna pravila kot za vsako dovoljeno kurjenje: očiščen pas vsaj 1 meter, negorljiva obroba, nadzor polnoletne osebe in prekinitev ob močnem vetru.

Kurjenje se pri nas vrhuni v dveh sezonah: pozimi in zgodaj spomladi, ko ljudje čistijo vrtove in travnike, ter poleti. Prvi val sovpada prav s prvomajskim in velikonočnim kresovanjem, ko na kresišča pogosto konča tudi kup starih desk ali pohištva – a premazan in lakiran les je odpadek in na kresu nima kaj iskati. Dodatne omejitve lahko določajo tudi predpisi o gozdovih, o ohranjanju narave na zavarovanih območjih in odloki lokalnih skupnosti, zato pred večjim kresom preverite še morebitna občinska pravila.