Varščina za najem stanovanja: koliko in kdaj vračilo

Varščina za najem stanovanja pri tržnem (zasebnem) najemu ni zakonsko omejena in zakon tudi ne določa roka, v katerem jo mora najemodajalec vrniti — oboje se dogovoriš v pogodbi. Pri javnih najemnih (nekdaj neprofitnih) stanovanjih pa velja jasna meja: varščina lahko znaša največ tri mesečne najemnine, najmanj pa eno. V praksi to pomeni, da tvoja zaščita stoji ali pade s tem, kaj je zapisano v najemni pogodbi in v primopredajnem zapisniku.

Koliko znaša varščina za najem stanovanja?

Pri tržnem najemu slovenski zakon ne določa najvišje varščine — dogovori se v pogodbi in običajno znaša od ene do treh mesečnih najemnin. Pri javnih najemnih (neprofitnih) stanovanjih sme znašati največ tri mesečne najemnine (najmanj eno), pri stanovanjih Stanovanjskega sklada RS pa šest.

Varščina je znesek, ki ga ob podpisu najemne pogodbe položiš pri najemodajalcu kot jamstvo, da boš stanovanje ob koncu vrnil nepoškodovano in poravnal vse obveznosti. Pri tržnem najemu, kjer je večina slovenskih najemnikov, njena višina ni omejena z zakonom: dogovori se po načelu pogodbene svobode iz Obligacijskega zakonika, v praksi pa najpogosteje znaša od ene do treh mesečnih najemnin.

Drugače je pri javnih najemnih stanovanjih. Za nekdaj neprofitna stanovanja 5. člen Pravilnika o oddaji javnih najemnih stanovanj v najem (Uradni list RS 92/2025, na podlagi 87.b člena Stanovanjskega zakona) določa, da sme varščina znašati največ tri mesečne najemnine, a ne manj kot eno. Ta pravilnik od 1. decembra 2025 nadomešča prejšnja pravila o dodeljevanju neprofitnih stanovanj. Pri javnih najemnih stanovanjih Stanovanjskega sklada RS (SSRS) pa je varščina višja — znaša šest mesečnih najemnin, pri čemer se ob prijavi vplačanih 500 € (resnost ponudbe) všteje vanjo.

Primerjava: najvišja varščina po vrsti najema

Zgornja meja varščine je odvisna od vrste najema. Pri tržnem najemu zakonske meje ni, pri neprofitnem javnem najemu velja največ tri najemnine, pri stanovanjih Stanovanjskega sklada RS pa šest. Spodnja preglednica povzema meje in njihovo pravno podlago.

Razlika je velika: pri povprečni ljubljanski najemnini razlika med tremi in šestimi najemninami pomeni več tisoč evrov, ki jih moraš imeti pripravljene ob vselitvi.

Če stanovanja ne najemaš od sklada, temveč od zasebnega lastnika, te te meje ne varujejo — varuje te le pogodba. Pri neprofitnih stanovanjih se varščina praviloma plača v enkratnem znesku, ob soglasju najemodajalca pa jo je mogoče poravnati obročno, v največ 24 mesečnih obrokih.

Kdaj in v kakšnem roku mora najemodajalec vrniti varščino?

Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Pri tržnem najemu slovenski predpisi roka za vračilo ne določajo, zato ga je nujno zapisati v pogodbo. Pri javnem najemnem stanovanju se ob koncu vrne v enakem znesku, kot je bila vplačana, če nimaš neporavnanih obveznosti in stanovanje vrneš v prevzetem stanju.

Tu se skriva največja past tržnega najema: ker zakon ne pozna roka za vračilo, lahko brez jasne pogodbene določbe na svoj denar čakaš tedne ali mesece. Zato v pogodbo izrecno zapiši višino, namen, pogoje in rok vračila varščine — na primer 30 dni po vrnitvi ključev in podpisu izselitvenega zapisnika.

Pri javnih najemnih stanovanjih je pravilo jasnejše. Kot navaja Stanovanjski sklad RS, se ob podpisu pogodbe vplača varščina v višini šestih mesečnih najemnin, ob koncu najema pa se vrne v enakem znesku, če najemnik nima dolgov in stanovanje vrne v stanju, v kakršnem ga je prevzel, ob upoštevanju normalne rabe.

Kaj sme najemodajalec odbiti od varščine?

Najemodajalec sme od varščine odbiti le stroške odprave škode, ki jo je povzročil najemnik in je ni popravil, neplačano najemnino in neplačane obratovalne stroške. Normalne obrabe stanovanja ne sme odbiti, saj ta sodi v običajno rabo.

To je najpogostejši vir sporov. Meja teče med škodo, za katero odgovarjaš, in normalno obrabo, ki je najemodajalec ne sme prevaliti nate. Po 604. členu Obligacijskega zakonika moraš stanovanje ob koncu vrniti v stanju, v kakršnem si ga prejel, za poškodbe nad običajno rabo pa odgovarjaš. Obledela stena po nekaj letih bivanja je obraba; razbit umivalnik je škoda.

Kot normalna raba šteje običajna raba stvari, ki s seboj prinese obrabo in staranje opreme.

— Najemniški SOS, svetovalna služba za najemnike

Pomembno je tudi vedeti, da varščina ni namenjena plačilu najemnine. Kot najemnik je ne smeš enostransko uporabiti za zadnjo mesečno najemnino, razen če se z najemodajalcem tako izrecno dogovoriš v pogodbi. Najemodajalec pa lahko ob koncu z njo poračuna morebitno neplačano najemnino ali obratovalne stroške.

Kako zaščititi in izterjati varščino: koraki

Varščino najbolje zaščitiš z jasno pogodbo in primopredajnim zapisnikom. Če najemodajalec neupravičeno ne vrne, ga najprej pisno pozovi k vračilu, ob zavrnitvi pa vračilo zahtevaj s tožbo na pristojnem sodišču, kjer se najemni spori rešujejo prednostno.

Ključni dokaz v vsakem sporu je primopredajni zapisnik ob vselitvi in izselitvi — popis stanja in opreme, podprt s fotografijami, ter potrdilo najemodajalca o prejemu varščine. Brez teh dokumentov je zelo težko dokazati, da poškodbe nisi povzročil.

Postopke pred sodiščem pospešuje novela Stanovanjskega zakona SZ-1G (Uradni list RS 57/2025, velja od 1. decembra 2025), ki določa, da se najemni spori rešujejo prednostno. Kljub temu je sodni spor zadnja možnost — večina težav se reši že s tem, da sta višina in rok vračila varščine jasno zapisana v pogodbi.

Ta članek ne nadomešča pravnega nasveta. Za konkreten primer se obrni na odvetnika ali brezplačno svetovalno službo za najemnike.

Se sprašuješ, kje je natančna meja med normalno obrabo in škodo, za katero kot najemnik odgovarjaš? To vprašanje je v sporih pogosto ključno — in odgovor je pogosto odvisen od tega, kako podroben je bil tvoj primopredajni zapisnik.