Kalkulator normiranca 2026 — izračun davka in odhodkov

Polni normiranec s 50.000 € prihodkov ima 40.000 € normiranih odhodkov, davčno osnovo 10.000 € in 2.000 € dohodnine (efektivno 4 %).

Koliko dohodnine plača normiranec v letu 2026? Spodnji kalkulator iz vaših letnih prihodkov in izbranega statusa po novih pravilih, ki veljajo od 1. januarja 2026, izračuna normirane odhodke, davčno osnovo in dohodnino — ter pokaže, kako se znesek razlikuje od leta 2025.

Glavna številka je dohodnina — dokončni davek od davčne osnove. Ne vključuje prispevkov za socialno varnost, ki jih kot samozaposleni plačujete ločeno. Če v napredne možnosti vnesete svoje letne prispevke, kalkulator pokaže tudi, koliko vam na koncu dejansko ostane.

Letni prihodkiDavčna osnovaDohodnina
10.0002000 €400 €
20.0004000 €800 €
30.0006000 €1200 €
40.0008000 €1600 €
50.00010.000 €2000 €
60.00012.000 €2400 €
70.00022.000 €4400 €
80.00032.000 €6400 €
90.00042.000 €8400 €
100.00052.000 €10.400 €
110.00062.000 €12.400 €
120.00072.000 €14.400 €
130.00082.000 €17.900 €

Kaj se je spremenilo za normirance v letu 2026

Največja sprememba je progresivna obdavčitev: namesto enotne 20-odstotne stopnje se po novem uporablja tudi 35-odstotna stopnja nad pragom davčne osnove — 72.000 € za polnega in 33.000 € za popoldanskega normiranca. Vstopni prag prihodkov se je hkrati zvišal na 120.000 € za polnega in 50.000 € za popoldanskega normiranca.

Reformo je prinesel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), objavljen v Uradnem listu RS 91/2025. Za večino normirancev pod 60.000 € prihodkov davek ostaja praktično enak kot leta 2025, saj se 35-odstotna stopnja znotraj zakonskih meja skoraj ne uporabi. Pri polnem normirancu davčna osnova doseže prag 72.000 € šele pri 120.000 € prihodkov — torej tik pred izstopom iz sistema. Pri vaši konkretni številki je razlika med letoma 2025 in 2026 prikazana v kalkulatorju zgoraj.

Normirani odhodki in stopnje za leto 2026

Spodnja tabela povzema parametre, ki jih kalkulator uporablja. Razlika med polnim in popoldanskim normirancem je velika: polni lahko uveljavlja do 48.000 € normiranih odhodkov, popoldanski pa največ 17.000 €.

StatusNormirani odhodki (pasovi)Najvišji priznani odhodkiDavčna stopnja (osnova)Vstopni prag prihodkov
Polni normiranec80 % do 60.000 €, 0 % nad48.000 €20 % do 72.000 €, 35 % nad120.000 €
Popoldanski normiranec80 % do 12.500 €, 40 % do 30.000 €, 0 % nad17.000 €20 % do 33.000 €, 35 % nad50.000 €

Vir: ZPZR (UL RS 91/2025), 6. in 7. člen; ZDoh-2, 59. člen.

Kako izračunamo dohodnino normiranca

Najprej od prihodkov odštejemo normirane odhodke (80 % do meje, nato manj ali nič) in dobimo davčno osnovo. Od osnove izračunamo dohodnino: 20 % do praga (72.000 € pri polnem normirancu), nad pragom pa 35 %. Tako se davek povzpne šele pri res visokih prihodkih.

Normirane odhodke določa 59. člen ZDoh-2, progresivne stopnje pa 7. člen ZPZR. Primer za polnega normiranca s 130.000 € prihodki: normirani odhodki znašajo 48.000 € (zgornja meja), davčna osnova je 82.000 €, dohodnina pa 20 % od 72.000 € (14.400 €) plus 35 % od preostalih 10.000 € (3.500 €) — skupaj 17.900 €. Prav ta primer pokaže, kdaj se 35-odstotna stopnja sploh aktivira.

Oglas

Pogosta vprašanja

Koliko davka plača normiranec v letu 2026?

Odvisno od prihodkov in statusa. Polni normiranec s 50.000 € prihodki ima 10.000 € davčne osnove in 2.000 € dohodnine (efektivno okoli 4 %). Z višjimi prihodki efektivna stopnja narašča, ker se dodatni normirani odhodki ne priznajo več.

Kaj so normirani odhodki in koliko jih lahko uveljavljam?

Normirani odhodki so pavšalno priznani stroški, ki jih ni treba dokazovati. Polni normiranec uveljavlja 80 % prihodkov do 60.000 € (največ 48.000 €), popoldanski pa 80 % do 12.500 € in 40 % do 30.000 € (največ 17.000 €), kot določa 59. člen ZDoh-2.

Kakšna je razlika med polnim in popoldanskim normirancem?

Polni normiranec je iz dejavnosti polno zavarovan vsaj devet mesecev, popoldanski pa opravlja dejavnost poleg redne zaposlitve. Polni ima višje meje odhodkov in višji vstopni prag (120.000 € proti 50.000 €), popoldanski pa plačuje le pavšalne prispevke.

Kdaj se aktivira 35-odstotna stopnja?

Šele ko davčna osnova preseže 72.000 € (polni) oziroma 33.000 € (popoldanski normiranec). Pri polnem normirancu se to zgodi pri približno 120.000 € prihodkov, torej tik pod zakonskim vstopnim pragom.

Do kakšnih prihodkov lahko ostanem normiranec?

Polni normiranec lahko ostane v sistemu, dokler njegovi prihodki (oziroma dvoletno povprečje) ne presežejo 120.000 €, popoldanski pa 50.000 €. Prvotni ZPZR je ob izstopu uvedel petletno prepoved ponovnega vstopa, a jo je novela ZPZR-A (v veljavi od 7. marca 2026) odpravila, zato ponovni vstop ni več časovno omejen.

Kakšni so prispevki za normirani s.p. v 2026?

Polni s.p. plačuje minimalno okoli 649 € prispevkov mesečno (osnova najmanj 1.521,62 €), popoldanski normiranec pa le pavšalne prispevke v višini približno 110 € mesečno. Prispevki niso del dohodnine — vnesete jih lahko v napredne možnosti kalkulatorja.

Kdaj se splača normiranec namesto navadnega s.p.?

Normiranec se običajno splača, kadar so dejanski stroški nižji od normiranih odhodkov (80 % prihodkov). Pri visokih dejanskih stroških je lahko ugodnejši navaden s.p. z dejanskimi odhodki; mejo izračunajte za vsak primer posebej.

Viri

Ta članek je bil ustvarjen s pomočjo umetne inteligence.